Glavne vticnice za racunalnik, teleskop in CCD kamero so na J strani stebra. Racunalnika sta stalno vkljucena in jih ne izklapljaj.
Racunalnika sta dva: glavni racunalnik za zajemanje in obdelavo podatkov, ki se imenuje "dome" ter pomozni racunalnik za kontrolo teleskopa z imenom "mira" . Oba racunalnika sta prikljucena na Internet.
Na mizi poleg racunalnikov je skatla v kateri je gonilnik teleskopovih motorjev (modra skatla). Vklopi stikalo zadaj. Zasvetijo zelene LED diode na celni plosci za rektascenzijo in deklinacijo. CCD kamero vkljucis na sprednji strani napajalnika (crna skatla).
Stikala za odpiranje in vrtenje kupole so na Z strani vrat. Najprej ukljuci glavno stikalo (vecje) na panelu. Stikalo za odpiranje kupole je na zgornji kontrolni omarici.
V kupoli na mizi najdes tri mape Becvarjevega Zvezdnega atlasa, vrtljivo zvezdno karto, Burnhamsov Celestial Handbook (3 knjige) in astronomske efemeride. Ostali atlasi so v citalnici knjiznice v omari na zadnji steni desno od vhoda. Na mizi je tudi knjiga opazovanj, kamor obvezno vpisuj podatke o opazovanju.
V kupolo vodijo strme stopnice na V delu stropa okrogle sobe. Na vrhu stopnic je loputa, ki se dvigne. Odpiraj in zapiraj z obcutkom (pazi da ti loputa ne pade na glavo). Luc vklopis na vzhodni strani stebra okrogle sobe (glej zgoraj).
V sredini stoji teleskop. Ce nimas utemeljenega razloga, se ga ne dotikaj, kajti krmilis ga z racunalnikom iz okrogle sobe ali rocno s krmilnimi stikali. Krmilna stikala so na dolgi zici in visijo preko mizice ob teleskopu. Tudi ti jih vrni tja.
V predalniku najdes okularje za objektiv Maksutova, kompas, in nekaj prirocnega orodja.
Izberi objekte in zberi potrebne informacije: kdaj je objekt viden, kako mora biti nastavljen instrument, kaksni bodo ekspozicijski casi, kasen bo vrstni red opazovanj tekom noci, kaksna je vremenska napoved. Podatke pregledno zberi in zapisi v svoj opazovalni dnevnik, kjer bos dokumentiral tudi vse korake kasnejse obdelave in interpretacije opazovanj.
Pripravi si iskalno karto za vsakega od objektov. Biti mora v primernem merilu (vidno polje CCD detektorja je priblizno 7x11' ,iskalnega daljnogleda pa 45'. Na njej mora biti dovolj zvezd, da bos objekt lahko z gotovostjo identificiral. Zavedaj se, da je napacna identifikacija objekta ena najhujsih moznih napak!
Ko dobis podpis mentorja, se prijavi za rezervacijo termina v opazovalno knjigo na http://astro.ago.uni-lj.si/cas/prijava.html
Dogovorjeni opazovalni cas je objavljen na http://astro.ago.uni-lj.si/termin.html
Delal bos na racunalniku z imenom dome.ago.uni-lj.si ali skrajsano dome. Uporabnisko ime in geslo dobis pri upravitelju sistema. Na observatoriju na Golovcu uporabljamo operacijski sistem Linux in okensko namizje KDE. Namizje je razdeljeno na stiri zaslone. Na prvem, kjer bos upravljal z teleskopom pozeni eno ali dve konzoli, ikona je start meniju. Konzola izgleda takole. Na drugem zaslonu, kjer bos pregledoval in analiziral slike pozeni xgterm in ds9. Ikoni sta v namizju. V xgterm oknu pozeni iraf za ukazom
Se nekaj slik namizja:
slika - zaslon 1Tu sledi opis tipicnega opazovanja. To je zajemanje CCD slik skozi barvne filtre ali brez njih. Za ostale vrste opazovanj se podrobno pogovori z mentorjem in Bojanom Dintinjano.
1. Preveri stabilnost vremena in preveri vlaznost (vlagomer je na kupoli ob loputi). Ce je vlaznost nad 100%, ne smes opazovati. Spremljaj tudi satelitsko sliko na http://astro.ago.uni-lj.si/weather/D2.JPG
2. V kupoli odkrij pregrinjalo s teleskopa in preveri ali je instrument nastavljen tako, kot si zahteval.
3. Odpri kupolo. Stikalna plosca je v okrogli sobi. Obe preklopni stikali v poglobljeni omarici daj v polozaj "1". Na prozornem pokrovu nad stikaloma se prizgeta dve kontrolni lucki (zelena: loputa zaprta in rdeca nad njo). Kupolo koncno odpres, tako da preklopno stikalo na prozornem pokrovu obrnes v polozaj "2" (loputa odprta). Ko se loputa popolnoma odpre, se prizge rumena signalna lucka. V nobenem primeru se ne zadrzuj v blizini lopute kupole in se ne sklanjaj skoznjo! Motorja za odpiranje in vrtenje kupole sta zelo mocna, zato posebej pazi, da je pri zapiranju lopute pot prosta!
4. Teleskop pozenes v zacetni polozaj z ukazom:
tx point init
5. Ko se teleskop ustavi v zacetnem polozaju , se na terminalu pojavi kurzor (prej programa ne prekinjaj), usmeris teleskop na svetlo zvezdo, ki je v bljizini tvojega objekta takole
tx point ra=10:12:30 dec=+15:12:00
6. Pozeni kupolo za naslednjima ukazoma:
7. Sedaj je teleskop usmerjen v kontrolno zvezdo, kupola je odprta in obrnjena v smeri zvezde. V iskalnem daljnogledu kontroliraj pozicijo teleskopa. Po potrebi poravnaj zvezdo v center z kontrolno rocico. Koordinate teleskopa moras nato obnoviti (nastaviti):
8. Za kontrolo posnami sliko zvezde
Sliko pogledas v iraf oknu in izmeris (x,y ) koordinate zvezde na sliki:
Gorisce teleskopa nastavis s pomocjo programa za fokusiranje teleskopa:
focus.pl x1 x2 dx t x yVrednost koordinate (x,y) zvezde poznams iz slike, ki si posnel, prav tako cas osvetlitve. Fokuser se lahko premika od 0.1mm do 7.9 mm. Primeren korak premika je 0.1 - 0.25mm. Primer uporabe:
Program pozene fokuser v zacetno lego x1 in posname majhno (50x50 slikovnih tock) sliko zvezde. Nato premakne fokuser za dx in postopek ponavlja, dokler ne pride do koncne pozicije fokuserja x2. Na koncu izracuna sirino zvezde na vseh slikicah. Koncni rezultat je tabela:
6.50 1.863 1923.0 6.60 1.900 1887.1 6.70 1.586 2482.4 6.80 1.702 2202.1 6.90 1.609 2304.1 7.00 1.617 2277.6 7.10 1.614 2425.8 7.20 1.673 2375.6 7.30 1.482 2634.0 7.40 1.661 1974.0 best focus is 7.15323
Prvi stolpec v tabeli je x pozicija fokuserja, drugi sirina zvezde na polovicni visini (FWHM), tretji je vrh. Teleskop je izostren, ko je sirina zvezde najmanjsa in vrh najvisje. Iz tabele lahko narises tudi graficen potek sirine zvezde in nastavitve fokusa. Najbolsi fokus teleskopa je v temenu parabole.
Vstavi opticni filter v teleskop, filtri B (430nm) ,V (550nm),R (630nm) so v kupoli, v predalniku. Filtre vstavis v rezo pred ccd kamero. Ko vstavis ali zamenjas filter nastavi tudi v programu
Filtri imajo vsi enako opticno debelino in pri menjavi filtra teleskop ni potrebno znova fokusirati
Ko imas teleskop poravnan na nebesne koordinate in fokusiran ga premaknes na tvoj izbrani objekt:
Sedaj posnami sliko objekta, obvezni parameter je cas osvetlitve in ime datoteke, kjer bo spravljena slika.
Cas osvetlitve je odvisen od svetlosti objekta in filtra s katerim slikas. Za orjentacijo navajamo za filter V tipicne case osvetlitve:
Objekt | Cas osvetlitve |
---|---|
svetla zvezda 2..4m | 05..2s |
zvezda 6-8m | 5..20s |
kopica | 30-180s |
sibka galaksija | 120-300s |
Vsako sliko, ki jo posnames je potrebno obdelati. To najlazje storis z naslednjim ukazom:
Ukaze teleskopu lahko sestavis tudi v programsko datoteko in potem izvajas program opazovanja. Za primer navajamo slikanje serije posnetkov kodirano v skriptnem jeziku Perl:
#!/usr/bin/perl #programcek za snemanje serije slik, sproti posnete slike #kopira v rezervno mapo, to so originali za rezervo #obdela dark, zero in flat #prikaze sliko v ds9 #obdelane slike ostanejo v mapi ./data $s=1; #prva slika, ki naj jo posname $slik=120; #stevilo slik $time=10; #cas osvetlitve v sekundah $zadnja=$s+$slik; while ( $s <= $zadnja ){ $datoteka= "RTAnd" . $s . ".fts"; print `tx ccd time=$time file=$datoteka object=RT_And`; # ohrani original `cp $datoteka 2002-10-02_RTAnd`; # naredi kalibracijo `darkflat.sh $datoteka`; # pokazi sliko `cat $datoteka | xpaset ds9 fits` ; print $s,"\n"; $s=$s+1; }
Pred zacetkom (ali na koncu) opazovanja posnami kalibracijske datoteke za:
Zero in dark posnames s pomocjo programa:
Za flat sliko teleskop najprej obrnes proti zaslonu, ki ga enakomerno osvetlis z lucko v kupoli nato
Slikanje flatov ponovis za vse filtre, ki jih bos uporabljal. Kalibracijske slike sestavis v iraf oknu:
Opazovanje koncas z naslednjo proceduro:
Kupolo zapres s stikalom na komandni plosci. Ko je kupola zaprta gori zelena lucka. Izkljuci elektriko, obe preklopni stikali v poglobljeni omarici daj v polozaj "0".
Pokrij teleskop in iskalni daljnogled.