Univerza v Ljubljani, FMF Fizika, Pot na Golovec 25, 1000 Ljubljana
 
 
 
 

Monokromator - delovanje

 
Delovanje dvojnega monokromatorja razlo\2imo s pomo\1jo slike 3. Vzemimo, da je dvojni monokromator sestavljen iz dveh enakih polovic, ki imata zrcala z enako goriß\1no razdaljo in enaki mre\2ici kot v primeru dvojnega monokromatorja DFS-12. Na vstopno re\2o posvetimo z belo svetlobo. Prvo zrcalo naredi vsporeden snop svetlobe. Vpadni kot a na uklonsko mre\2o je za vse valovne dol\2ine enak. Oja\1itev v uklonski sliki za svetlobo z valovno dol\2ino l je pod kotom b. Pri izbranem polo\2aju gre ta valovna dol\2ina svetlobe skozi sredo srednje re\2e v drugi del monokromatorja. Svetloba z valovno dol\2ino l+ Dl pa pa ima oja\1itveni maksimum pod kotom b+ Db in pade na srednjo re\2o na oddaljenosti Dy1 od sredine re\2e. Iz (3) sledi:
Dy1 = f Db Dl,      (12) 
 
kjer je f goriß\1na razdalja objektiva in Db kotna disperzija prve uklonske mre\2e. Pri taki nastavitvi mre\2ic pride svetloba z valovno dol\2ino l tudi skozi sredo izstopne re\2e. \4e bi svetloba z valovno dol\2ino l+ Dl prißla tudi v drugi del naprave (seveda na oddaljenosti Dy1 od sredine srednje re\2e), potem bi bil njen vpadni kot na zrcala in tudi na drugo uklonsko mre\2o razli\1en kot za svetlobo z valovno dol\2ino l. V dvojnem monokromatorju, ki je sestavljen iz dveh povsem enakih opti\1nih delov, pade svetloba z valovno dol\2ino l+ Dl na razdalji Dy2
Dy2 = 2 f Db Dl = 2 Dy1      (13)
 
od srede izstopne re\2e. Liearna disperzija in lo\1ljivost na izstopni re\2i takega dvojnega monokromatorja je dvakrat ve\1ja kot na srednji re\2i:
dyi 
dl		 = 2f D1.      (14) 
 
Valovno dol\2ino svetlobe, ki pride skozi izstopno re\2o, izbiramo s sukanjem uklonskih mre\2. Ko mre\2i zasukamo za kot Da, spremenimo s tem vpadni kot svetlobe na mre\2o. Skozi srednjo re\2o gre tako svetloba z valovno dol\2ino l±Dl, odvisno od smeri sukanja. Iz ena\1be (1) za Dl sledi: Dl = [(sinDa)/( m/a+Db)].