Dan odprtih vrat, končno enkrat jasno vreme. Na sliki Jupiter posnet ob 0h23m s teleskopom Vega. Velika rdeča pega je levo spodaj, leži na južnem ekvatorjalnem pasu. Najprej slikamo Luno, ki je sicer v ščipu, lepo se vidijo morja in razlike v svetlosti površine. Opazujemo tudi Morje tišine, to je področje kjer sta 20. julija 1969 z Apollom 11 pristala N. Armstrongom in E. Aldrin. Ameriške zastave se pa seveda ne vidi, ker je premajhna. Ob polni Luni je kraterje težje razpoznat, ker ni kontrasta senc, le največji Copernicus in izjemni Tycho iz katerega se širijo sledi, žarki. Potem slikamo se Jupiter, lepo vidna je luna Ganymed. Europa pa ravno vzhaja iznad Jupitra, iz minute v minuto spremljamo kako se oddaljuje. V navdušenju spregledamo četrto, najbolj oddaljeno luno Callisto, ki pa je na vzhodni strani, dobrih 10 ločnih min oddaljena od planeta. Vec v dnevniku...

Svetlobna krivulja pulzirajoče zvezde YZ Bootis, ki je spremenljivka tipa delta-Scuti. Skozi V filter smo v eni periodi (2.5h) posneli 140 slik zvezde in na graf narisali spremembo sija zvezde, primerjalne zvezde so označene 1-5. Slike smo analizirali s programom apphot v paketu iraf in narisali z gnuplotom. Snemanje je potekalo 7.5.2009 v okviru študentskega projekta.

Snemanje Mednarodne vesolske postaje ISS v okviru študentskih opazovanjih je izjemen tehnološki dosežek observatorija AGO. Iz spletne strani naložimo sveže TLE elemente tira postaje ISS in s pomočjo programa SatCal pripravimo vodilno datoteko, ki vsebuje natančne koordinate postaje v preletu to je čas, azimut in višino. Teleskop Vega v robotskem načinu spremlja postajo. Dogodek traja dobre dve minuti. Posnetek je bil narejen kmalu po začetku preleta, ob 23:44:30, postaja je bila takrat oddaljena več kot 1000km. Ločljivost slikovnega elementa na sliki je 0.64" kar je idealno vzorčenje za 1.2" seeinga, osvetlitveni čas posnetka pa 0.1s, malo predolg, modul Zarya na sredini je presvetljen, lepo se vidijo solarni paneli. Še en bližnji posnetek. Vec v dnevniku...

Projekt 100 ur astronomije na Astronomsko geofizikalnem observatoriju, kakšnim 100 obiskovalcem kažemo Luno in Saturna, za ogrevanje najprej v velikem binokularju in 10cm NexStarju, potem naredimo še slike na Vegi. Slika Lune je posneta z osvetlitvijo 0.1s objektivno masko 25cm in filtrom V v polni resoluciji, en slikovni element je pribljizno 100m na Luni. Slika Saturna je bila posneta z osvetlitvijo 2s, narejeno kot izrez v polni resoluciji 1x1. Saturnovi sateliti se pokažejo pri daljši osvetlitvi 4s, le naštimati je potrebno bolj kontrastno skaliranje slike pri prikazu. Sateliti na levi Dione (10.2m) in Titan (8.4m), na desni Rhea (9.8m). Vec v dnevniku...